Nove
vrste / Ena od osnovnih teženj sodobne umetnosti
je, da se povezuje z drugimi področji, kot so npr. tehnologije,
naravoslovne znanosti, družboslovne prakse. Z novimi tehnologijami
in znanstvenimi spoznanji se odpirajo nove možnosti, ki danes
niso več znanstvena fantastika: spremeniti spol, telo, ustvariti
nov organizem, kiborga … Za nadaljni razvoj umetnosti so lahko
odločilnega pomena mikrobiološke in medicinske raziskave umetnega
življenja, bioinženiring in spoznanja kognitivne psihologije,
možnosti izboljšanja inteligenčnih zmožnosti, spolnega nagona,
počutja, reproduktivnosti … Možnosti telekomunikacij v kombinaciji
z računalniškimi znanostmi, ki omogočajo večji pretok informacij,
ustvarjajo tudi novo strukturo prostora, sveta, drugačne poglede
nanj, spreminjajo organizacijo življenja … Umetniško delo
prehaja od zaprte, v sebi zaključene oblike k procesu, akciji,
pogosto tudi aktivno vključuje gledalca. Umetnost danes prej
kot neka izgotovljena resnica nastopa kot eksperiment, pomeni
iskanje novih možnosti, predstavlja drugačne, nove poglede.
Polje umetnosti se širi; z vprašanji, ki jih odpira, pa skuša
umetnost nagovarjati slehernika, ki je vpet v sodobno družbo.
Tako nastajajo ne le nove oblike izražanja, temveč tudi nove
kreacije, nove vrste.
Človeško skupnost in kulturo opredeljuje t. i. biopolitika
v svojem razmerju do živalskosti. Kot možnost prekoračenja
modernega antropocentrizma se lahko razmisli o potencialih
ustvarjalnega dejanja v umetnosti pri vzpostavljanju alternativnih
življenjskih oblik. Umetnosti lahko tudi skuša dosegati lepoto
organskega življenja skozi kreacijo sofisticiranih in kompleksnih
umetnih življenjskih oblik, kot jih ponujajo algoritmične
analogije v navezi z računalniškimi znanostmi. Kakšna je etnologija
novih življenjskih oblik, novonastalih vrst?
Vsi živi organizmi, ne glede na velikost in morfologijo, težijo
h komunikaciji in socializaciji. V družbi visoko razvitih
komunikacijskih sitemov lahko ob podpori računalniških tehnologij
težimo tudi k razvoju nekakšnega univerzalnega jezika, ki
bi dopuščal vzajemno komunikacijo ljudem, živalim, strojem
in novim vrstam. Ob prodiranju visokih tehnologij v naša življenja
se razvijajo tudi možnosti nastajanja novih tehnoloških vrst.
Kaj za umetnost pomeni opcija računalniško generiranega umetnega
življenja?
Biotehnologije zaznamujejo sodobno družbo in kulturo, saj
so prisotne na vseh področjih današnjega življenja (konzumiramo
genetsko spremenjene izdelke, v medicini koristimo proizvode
tkivnega inženiringa, srečujemo se s kloniranjem živali in
z možnostjo kloniranja človeka). Na ta način se soočamo s
spremembami bivanjskega okolja v prihodnosti: v možnostih
umetnega proizvajanja mesnih proizvodov, telesnih organov
ali celo udov, telesnega spreminanja, v izbirnih možnostih
reprodukcije potomcev, pa tudi v temeljitem družbenem nadzoru
posameznika. Te spremembe odpirajo številna družbena vprašanja.
Umetnost, ki se povezuje npr. z biotehnologijami, reflektira
ta vprašanja in nas sooča z vplivom novih znanstvenih spoznanj
na naša življenja.
Kaj za umetnost pomeni vdor visokih tehnologij in sofisticiranih
znanosti v našo kulturo in vsakdan? Odpirajo se nove možnosti,
polje umetnosti se širi na druga področja. Umetnost išče nove
poti in poskuša priti tudi do novih spoznanj. Lahko umetnost
v tem prehiti znanost in ponudi družbi zrcalo daljnosežnejših
posledic?
Osmi mednarodni festival Break želi spodbuditi nastajanje
tistih avtorskih poetik, ki se izrazito ukvarjajo z izumljanjem,
izmišljanjem, iznajdbami, nasploh z iskanjem novih poti in
eksperimentiranjem. Tako nas zanima nastajanje vseh sort novih
vrst – kreacij, organizmov, stvorov, strojev, teles, prostorov,
ustvarjalnih praks, predstav, oblik mišljenja, procesov, funkcij,
zvokov, postavitev, nalog, vsebin, tematik, formatov, optik
in konceptov.
Polona Tratnik, umetniški vodja festivala Break 2.3. Nove
vrste
|
