Break 2.3 - Festival

Večmedijski festival Break (prej znan kot Break 2.2 in Break 21), ki letos doživlja že svojo osmo izvedbo, je namenjen raziskovanju novih ustvarjalnih izrazov in sodobnih tematik ter je tako usmerjen k tistim poetikam, ki se šele pričenjajo razvijati in katerih umetniški diskurz še ni zakoreninjen znotraj obstoječih standardov, kriterijev in kulturnih vrednot. Z doslej uspešnim spodbujanjem k inovativnosti in intelektualno stimulativni novejši umetnosti se je festivalu Break uspelo vpisati na zemljevid svetovno pomembnih dogodkov znotraj polja umetnosti, pa tudi širših kulturnih okvirov.

Umetniško delo v današnjem času prehaja od zaprte, v sebi zaključene oblike k procesu, akciji, pogosto tudi aktivno vključuje gledalca/uporabnika. Prej kot neka izgotovljena resnica nastopa kot eksperiment, pomeni iskanje novih možnosti, predstavlja drugačne, nove poglede.
S temo letošnjega festivala Break 2.3 Nove vrste smo želeli še posebej spodbuditi nastajanje tistih izvirnih avtorskih poetik, ki se izrazito ukvarjajo z izumljanjem, izmišljanjem, iznajdbami ter z iskanjem novih poti in eksperimentiranjem nasploh.
Če nekatere prakse izvirajo in so predvidljive iz prej obstoječih pogojev, so nas v okviru festivala Break 2.3 zanimale prej tiste, ki predstavljajo nove vrste in niso neposredno predvidljive iz že poznanih zakonitosti in form. Še posebej smo se osredotočali na tiste ustvarjalne ambicije, ki novega ne iščejo zgolj znotraj okvirov obstoječe institucije umetnosti, temveč iščejo nove možnosti in ponujajo nove prikaze aktualnih kulturnih vprašanj. V takšnem stremljenju se umetniške prakse spontano ozirajo k drugim, neumetniškim disciplinam, se z njimi povezujejo, jih uporabljajo ali celo delujejo znotraj njih. Umetnosti se odpirajo nove možnosti, institucija umetnosti se spreminja. Tako se obiskovalec festivala Break 2.3 največkrat sreča s takšnimi avtorskimi izrazi, ki bi jih stežka avtomatično umestil v ustaljeno koncepcijo umetniškega dela, temveč se prej znajde v vlogi raziskovalca. Številni ustvarjalni pristopi so vezani na naravoslovne in družbene vede, pogosto pa tudi na nove tehnologije.

Kaj pomeni vdor visokih tehnologij in sofisticiranih znanosti v naš vsakdan? Kot možnost prekoračenja modernega antropocentrizma se lahko razmisli o potencialih ustvarjalnega dejanja v umetnosti pri vzpostavljanju alternativnih življenjskih oblik. Vsi živi organizmi, ne glede na velikost in morfologijo, težijo h komunikaciji in socializaciji. V družbi visoko razvitih komunikacijskih sistemov lahko ob podpori računalniških tehnologij težimo k razvoju nekakšnega univerzalnega jezika, ki bi dopuščal vzajemno komunikacijo ljudem, živalim, strojem in novim vrstam. Ob prodiranju visokih tehnologij v naša življenja se razvijajo možnosti nastajanja novih tehnoloških vrst. Kaj za umetnost pomeni opcija računalniško generiranega umetnega življenja? Za nadaljnji razvoj umetnosti so lahko odločilnega pomena mikrobiološke in medicinske raziskave umetnega življenja, bioinženiring in spoznanja kognitivne psihologije, možnosti izboljšanja inteligenčnih zmožnosti, spolnega nagona, počutja, reproduktivnosti … Biotehnologije zaznamujejo sodobno družbo in kulturo, saj so prisotne na vseh področjih današnjega življenja (konzumiramo genetsko spremenjene izdelke, v medicini uporabljamo proizvode tkivnega inženiringa, srečujemo se s kloniranjem živali in z možnostjo kloniranja človeka). Na ta način se soočamo s spremembami bivanjskega okolja v prihodnosti: v možnostih umetnega proizvajanja mesnih proizvodov, telesnih organov ali celo udov, telesnega spreminjanja, v izbirnih možnostih reprodukcije potomcev, pa tudi v temeljitem družbenem nadzoru posameznika. Možnosti telekomunikacij v kombinaciji z računalniškimi znanostmi, ki omogočajo večji pretok informacij, ustvarjajo tudi novo strukturo prostora, sveta, drugačne poglede nanj, spreminjajo organizacijo življenja … Te spremembe odpirajo številna družbena vprašanja. Lahko umetnost ponudi vpogled v daljnosežne posledice? V razširjenem polju hoče umetnost z vprašanji nagovarjati slehernega predstavnika sodobne družbe.

Vizualni, zvočni, performativni in več- oziroma novomedijski projekti, ki jih predstavljamo na letošnjem festivalu, so večinoma povezani z visokimi tehnologijami in so v veliki meri interdisciplinarni, številni nastajajo v sodelovanju z znanstvenimi korporacijami, nemalo del vključuje organske, tudi žive materiale, pogosto pa dela računajo na interakcijo z obiskovalcem.
Z relevantnimi predavatelji s področja teorije in filozofije umetnosti, teorije novih medijev, družboslovja, umetnostne zgodovine, psihoanalize, pa tudi mikrobiologije in fizike, ponujamo tudi pomembno analitično in teoretično refleksijo izbrane teme letošnjega festivala. Obiskovalci pa lahko poleg tega aktivno sodelujejo še na nekaj teoretskih in praktičnih delavnicah.

Razpis za festival Break 2.3 je bil objavljen marca 2005 in je bil razposlan po celem svetu. Prejeli smo 329 prijav projektov, izmed katerih smo jih izbrali 38. Festival poteka novembra 2005 na štirih lokacijah v mestu Ljubljana. Osrednje prizorišče festivala so prostori v bivši črevarni na Poljanski cesti 95, kjer razstavo sestavlja 14 postavitev, uprizorjenih je 12 različnih performansov (eden pa je zaradi omejenega števila obiskovalcev na sporedu dvakrat) in je v prvem tednu festivala organiziran simpozij z 19 predavanji, od tega 4 vključujejo tudi delavnico. Na Gradu Kodeljevo festival predstavlja razstavo s 16 postavitvami. Zaradi specifičnosti je eno delo realizirano v Botaničnem vrtu, še eno pa je predstavljeno v Galeriji Kapelica, ki je tudi njegov producent. Skupaj predstavljamo 63 projektov, ki jih realizira 68 avtorjev in nekaj sodelujočih iz naslednjih držav: Argentine, Avstralije, Avstrije, Bolgarije, Brazilije, Francije, Grčije, Hrvaške, Japonske, Kanade, Makedonije, Nemčije, Nizozemske, Peruja, Poljske, Portugalske, Rusije, Slovenije, Srbije in Črne gore, Švice, Ukrajine, Velike Britanije in Združenih držav Amerike. Naknadno nameravamo izdati še monografsko publikacijo, v kateri bomo objavili predstavljene teoretske prispevke, sodelovalo pa bo še nekaj drugih avtorjev.

Polona Tratnik, umetniški vodja festivala Break 2.3