FESTIVAL BREAK 2.4
POTEMKINOVA VAS

Potem, ko se je Katarina Velika odločila skupaj s tujimi diplomati obiskati Ukrajino in Krimsko regijo, se je princ Grigory Aleksandrovič Potemkin, guverner teh območij, znašel v neljubi situaciji. Ta območja so bila namreč izčrpana zaradi revščine in nemirov. Kako naj torej pripravi predstavitev, ki bi zakrila to nezaželjeno realnost? Ker je carica s spremstvom potovala predvsem po reki, je Potemkin ob bregovih Dnjepra velel postaviti kulise vasi. V te vasi je pripeljal kmete, na tisoče glav živine in čred od drugod, da bi carici pokazal razkošje, po drugi strani pa naj bi s tem dejanjem v zaledju večkrat povzročil lakoto. Ko se je caričina procesija odpeljala mimo, je  razpustil celoten aparat, a le zato, da ga je zopet zgradil nižje ob toku reke, da bi tako ponovno prevaral carico in njeno spremstvo.

Definicije Potemkinove vasi
-Pretenciozno nastopaška ali pompozna fasada, katere namen je prikriti ali odvrniti pozornost od sramotnega ali šibkega dejstva ali situacije.
-Nekaj, kar se zdi impresivno, v resnici pa je neefektivno in brez realne vrednosti.
-Vsaka plitka ali varljiva konstrukcija, v fizičnem ali figurativnem smislu, namenjena skrivanju neželjene ali potencialno škodljive resnične situacije.
-Politično vzpostavljen izgled, ki prekriva manj očarljivo resničnost.

Prenešena v vsakdanje življenje, kjer lahko opazimo različne vrste socialnih in političnih manipulacij, je imela Potemkinova vas uspešno kariero, dotikajoč se vseh življenskih sektorjev, od  reklamnih tabel do oglaševalskih agencij, od postavljanja političnih režimov do turistično usmerjenega urbanističnega planiranja, od resničnostnih šovov do zgodovinskih muzejev-uspešna "konstrukcija", najverjetneje edinstvena po prehajanju tolikih epoh, meja, žanrov ali ideologij,  s tem postavlja vprašanje o medsebojnem sodelovanju. Pobudniki, igralci in gledalci so namreč vsi sestavni del Potemkinove vasi. Če bi nepravilna gesta zmotila predstavo, je ne bi opazil nihče, saj Potemkinova vas temelji na verovanju, ubogljivosti in namerni zaslepljenosti. Prav zaradi tega je Potemkinova vas tako paradoksalna. Prav toliko, kolikor od določene situacije skrije obenem od le-te tudi odkrije, tako osvetljuje nova dojemanja, vprašanja in fantazme, ki bi drugače ostali neznani.

Mednarodni festival Break 2.4 bo v svoji deveti izdaji raziskoval različne vrste in oblike Potemkinovih vasi po vsem svetu:
ponarejanje - spektakel - iluzija - scenografija - predstavljanje - utopija - distopija - fasada - transparentnost - disimulacija - simulacija - simulaker - videz - prevara - imitacija - fikcija - pradstavljanje - opis - oris - priključitev  trompe-l'oeil - filter - trik - vizija -pretvarjanje- propaganda - prepričevanje - poneverba - laž - virtualno - backstage - razkazovanje - zaslepitev - tančica - model - manipulacija - zapeljevanje -možnost - prevara - maska - dramaturgija - nelojalnost - dekor - mediji - fabrikacija - rekonstitucija - prop - ekran - namišljenost - kozmetika - izmišljotina - sistem.

S takim izborom želi festival Break 2.4 spodbuditi razmišljanje o umetniških praksah in diskurzih. Mnenje, da je umetnost lahko odsev realnosti pa naj bo še tako zabrisana ali nasprotno, da je čista realnost zunaj meja predstavljanja; zaradi prepričanja ali oportunizma, predanost političnim stranem, od očitno zlaganih totalitarističnih režimov do manj radikalnih form zaslepitve; marketing in institucionalizacija, ki vedno bolj spreminjata umetnostni sistem v trendovski geto; premik umetniških del izven muzeja, na ulico, k ljudem... tu je le nekaj primerov, ki prikazujejo kompleksen odnos, ki ga je umetnost zmeraj imela s Potemkinovo vasjo - odnos, ki pod vprašaj ne postavlja zgolj umetniške poteze, ampak sili vskogar, ki se ukvarja z umetnostjo in kulturnimi vprašanji (umetniki, kustosi, teoretiki, kritiki, direktorji muzejev,...), da definira svojo pozicijo glede na publiko, profesionalni milje, organizacijo in vpliv.
Potemkinova vas se ne sprašuje le o načinu, kako umetnost podaja realnost, sprašuje se tudi o tem, na kakšen način mi sodelujemo pri interpretaciji vidnega in ustvarjamo pomene, ki so predstavljeni znotraj skupnega polja zaznav. S tem v nas budi odgovornost, odgovornost reči, da >kralj ni oblečen<.

Z umetniškimi projekti, performansi in simpozijem festival Break 2.4 vabi k razmišljanju o socialnih, političnih in kulturnih pogojih ustvarjanja, produkcije in prezentacije, kot tudi o individualnih poteh prehajanja med iluzijo in njeno demistifikacijo.

Mimogrede....
Potemkin naj svoje vasi ne bi nikoli zares zgradil...

Stéphanie Benzaquen, Miha Colner, Špela Zidar