SIMPOZIJ "NEVIDNA GROŽNJA"
18. 6.-21. 6., 13.00-18.00, Galerija Kapelica, Kersnikova 4

18. 6., 13.00-18.00
Darij Zadnikar (Slovenija)
Profesor filozofije na Pedagoški fakulteti v Ljubljani, urednik Časopisa za kritiko znanosti, domišljijo in novo antropologijo, publicist in aktivist novih globalnih političnih gibanj. Pripravljal je "dobrodošlico" Bushu in Putinu v Ljubljani (2001), bil tarča provokacij slovenskega represivnega aparata, se udeležil demonstracij v Genovi ( 2001), razpravljal na Evropskem socialnem forumu v Firenzah ( 2002) in se učil pri upornih staroselcih na jugu Mehike.

Predavanje: Nevidni za oblast
Odmiranje nacionalne države še ne pomeni konca njenih političnih elit. Za njih je to osvoboditev od odgovornosti "ljudstvu", ki so ga morale rekonstruirati v ideoloških nivelizacijah. Spodaj so ostale heterogene strukture, ki so tarče občasnega političnega marketinga, zgoraj pa lebdijo osvobojene politične, akademske, ekonomske, kulturniške in druge elite. A multituda spodaj je zadihala in pričela graditi svoje svetove; svet mnogoterih svetov, ki ni zvedljiv na monolitno logiko neoliberalizma. Svet življenjskih eksperimentov, ki jih vodi trmasta nepokorščina. Vzajemno kontaminirane in v interferenci nepokorščine preraščajo v grožnjo. Nezgrabljivost in nevidnost socialnega rizoma je v njegovi mrežnosti, v kaotični "pritlehnosti", v preklapljanju realnosti in menjavanju socialnih agregatnih stanj. Elite ogroža politično gibanje, ki hoče spremeniti svet, ne da bi osvojilo oblast. Elite hočejo obglaviti vodje, a teh ni. Iščejo organizacije, a obstajajo kvečjemu provizorne koordinacije. Zavedajo se grožnje multitude, a jim je nevidna.

Borut Brumen (Slovenija)
Predavatelj na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete v Ljubljani. Na terenskem delu v Mediteranu in zahodni Afriki se ukvarja z vprašanji socialnih spominov in identitet, meja in etničnih študij, konfliktov in nasilja. Kot gostujoči profesor je predaval na Univerzi na Dunaju in na Svobodni univerzi v Berlinu. Je aktivist novih globalnih političnih gibanj, sodeloval je pri zasedbi Metelkove, na intergalaktičnem kongresu v Berlinu (1996), pri ustanovitvi Urada za intervencije, akcijah proti ksenofobiji in nestrpnosti, akcijah proti NATO, vojni v Iraku in militarizaciji sveta in v umetniških projektih (Urbanaria, Prispevki k definiranju tipologije in topologije slovenskega mediteranskega umetnika, pirotehnični spektakel PUR in Civilizacija Plastosov).

Predavanje: Afrika in novi svetovni red
Avtor analizira politično antropološke posledice vojn za "novi svetovni red", ki so jih zlasti ZDA in Francija bíle v Afriki v zadnjem desetletju. Avtor primerja francosko in ameriško politiko zadnjega desetletja do Afrike, zlasti pa njuno vlogo pri vzpodbujanju konfliktov in vojn v nekaterih afriških državah (Ruanda, Burundi, Kongo, Angola). Opozarja, da gre v teh primerih za novo obliko svetovne vojne - na afriških tleh se je tolkla marsikatera vojna zgolj zaradi želje ZDA, da iz Afrike izrine Francijo in tako prevzame nadzor nad strateškimi surovinami Afrike. Te konflikte, ki so terjali že nekaj milijonov žrtev, pa podpirajo tudi zainteresirane svetovne multinacionalke. Te si na koncu razdelijo krvavi profit in vzpostavijo sistem groženj, ki v Afriki ohranja novi svetovni red.

René Passet (Francija)
René Passet je častni profesor ekonomije na Univerzi v Parizu 1-Panthéon-Sorbonne, bivši predsednik Znanstvenega sveta gibanja ATTAC. Je avtor mnogih znanstvenih del, med drugim: L'économique et le vivant [Ekonomsko in živo; Economica 1996 ( 2. izdaja)], za katero je prejel nagrado Académie française des Sciences morales et politiques [Francoska akademija moralnih in političnih znanosti]; L'illusion néo-libérale [Neoliberalna iluzija; Fayard 2000]; Eloge du mondialisme par un anti présumé [Hvalnica globalizma nekega domnevnega nasprotnika; Fayard 2001]; Une économie de ręve, la plančte folle [Sanjska ekonomija, nori planet; Mille -et-une-nuits, Fayard, 2003].
Povezave:
http://www.denistouret.net/textes/Passet.html
http://www.planetecologie.org/ENCYCLOPEDIE/Pionniers/RenePasset.htm
http://mapage.noos.fr/RVD/passet.htm

Predavanje: Posledice neoliberalizma
René Passet bo govoril o izvoru, pojavu, razmahu in posledicah neoliberalizma, idejnega gibanja z začetki v 80. letih prejšnjega stoletja, ki je ekonomski liberalizem privedlo do skrajnih meja, poudarjajoč prednosti prostega pretoka kapitala po vsem svetu ter popolno podjetniško svobodo. Rezultat: dandanes imajo mednarodne finance le posreden stik s financiranjem trgovinske menjave v svetovnem gospodarstvu, borza je središče gospodarskega življenja, špekulacija je postala ena glavnih poti do bogastva. Finančna učinkovitost je kot najvišji cilj zahtevala žrtvovanje ljudi preko spremenljivosti plač in zaposlovanja, zmanjševanja socialne varnosti, blokade izvajanja sporazuma iz Dohe, ki revnim državam omogoča poceni izdelovati generična zdravila proti aidsu... Delničarski kapitalizem je sprožil vrsto sodobnih gospodarskih, političnih in socialnih kriz. Svet, ki mu vlada logika njegovih sredstev je nor. Povsod, kjer se uveljavi vladavina denarja, se stvari sprevržejo. Odgovornost politike je, da ekonomiji in financam vrne vlogo sredstev in da za cilj postavi človeka. Odgovornost državljanov pa je, da demokratično - povsod, kjer demokracija obstaja - vplivajo na svoje vlade, da si prizadevajo delovati v tej smeri.

19. 6., 13.00-18.00
Beatriz da Costa (ZDA)
Beatriz da Costa je strojna umetnica in izvedenka za taktične medije. Izhaja iz kinetične skulpture, interaktivne instalacije in trenutno iz robotike. V zadnjem času jo med drugim zanima raba robotskega vedenja znotraj različnih področij kulturne produkcije. Od leta 2000 sodeluje s Critical Art Ensemble. Njene nedavne razstave vključujejo sodelovanje na ISEA 2002 na Japonskem in World Information Organization v Amsterdamu. Je gostujoča asistentka na oddelku za umetnostne in medijske študije na newyorški državni univerzi v Buffalu. Sodeluje tudi v mednarodnem uredniškem odboru za festival Next 5 Minutes 4, ki bo junija 2003 v Amsterdamu.
http://www.beatrizdacosta.net

Brooke Singer (ZDA)
Brooke Singer živi in dela v New Yorku. Je umetnica na področju novih medijev in kustosinja asistentka za digitalne medije v American Museum of Moving Image. Njeni trenutni projekti odražajo njene raznolike interese za proizvajanje podob, vohunjenje in internet. Zanima jo učinkovanje digitalnih mrež na izkušnje v fizičnem, življenjskem svetu. V zadnjem času med drugim piše za Rhizome's Net Art News in je sokustosinja razstave Sculpture Now v pittsburškem umetnostnem centru.
http://www.bsing.net

Predavanje: Swipe
Swipe, projekt v teku, v sodelovanju z Jamiejem Schultejem, je multidisciplinarni performans. Izpostavlja zbiranje podatkov z vozniških dovoljenj, obliko zbiranja podatkov, ki se jih loteva vedno več podjetij v Združenih državah. Bari in nekatere prodajalne so prvi v Združenih državah začeli skenirati dovoljenja, da bi na ta način preverjali starost in identiteto. Ob tem sama podjetja priznavajo, da imajo od tega velikanske koristi - onkraj odkrivanja mladoletnih pivcev in kadilcev ter lažnih osebnih dokumentov. Z eno samo potezo - za katero imetnika dokumenta pogosto ne prosijo za dovoljenje - podjetje dobi podatke, s katerimi si lahko brez vsakršnih stroškov ustvari dragoceno bazo potrošnikov. Po 11. septembru, 2001, denimo bolnišnice in letališča nameščajo čitalnike vozniških dokumentov v imenu varnosti. Swipe nas opozarja na takšno prakso in ameriškim državljanom omogoča, da si natanko ogledajo, kaj je shranjeno na njihovih skrivnostnih karticah. Swipe tudi prikaže, kako se te informacije uporabijo in zakaj podjetja tako hrepenijo po njih. Glavna ideja projekta je spodbujati podatkovne baze kot diskurzivno, organizacijsko prakso in temeljno tehniko oblasti v sodobni družbi.

Joey Skaggs, dr. Larry Croft (ZDA, Švica)
Joey Skaggs je eden najbolj znanih mojstrov potegavščine na svetu. Njegovo delo je nekonvencionalno, izzivalno in ikonoklastično. Skaggs z gverilsko taktiko in tehnikami oglaševanja in odnosov z javnostjo komentira družbo in ji drži pred nos zrcalo. Pokaže nam, kako senzacionalizem, hinavščino, propagando in napačne informacije, ki so posredovana medijem, mediji naposled posredujejo v javnost. Njegovo delo tudi kaže, kako ranljiva je javnost za zlorabe neodgovornih informativnih medijev. Joey Skaggs in njegove potegavščine so se pojavile v številnih medijih - CNN, Entertainment Tonight, Good Morning America, Phil Donahue, National Public Radio, The Wall Street Journal, The Washington Post, The New Yorker, Newsweek, Life, WIRED, New York, People, and The New York Times ...

http://www.joeyskaggs.com

Predavanje: Domišljija: Največja vseh groženj
Joey Skaggs bo predstavil primere svojega dela in govoril o potegavščini kot obliki umetnosti ter o vlogi umetnika kot aktivista, ki dejavno spreminja zavest. Razlikovanje med resničnostjo in domišljijo se je zabrisalo in z množicami se manipulira skozi orkestracijo njihovih čustev. Oglaševalci, vlade in verske skupine so mojstri psihološkega vojskovanja. Preplavljajo nas napačne informacije in propaganda, ki iz človeka delajo potrošnika ali vernika ali žrtveno jagnje, pripravljeno umreti za domovino. Ideje si je treba le predstavljati, da postanejo koristne. Na nevarnost ali obljubo je treba le namigniti, pa lahko učinkovito nadziramo ali spreminjamo obnašanje.
Skaggs bo skupaj z Larryjem Croftom, doktorjem na področju patogene mikrobiologije in človeške genetike predstavil potegavščino Stop BioPEEP. Strogo varovani raziskovalni projekt pod tajno kodo BioPEEP, ki ga je naročila neimenovana multinacionalna korporacija, je bil zlovešč načrt, da bi gensko spremenili in za zmeraj zasvojili ljudi, ki bi nevede zaužili proizvode te korporacije. Odvisnost naj bi povzročil z genskim inženiringom ustvarjeni "blagovni" virus, ki trajno spremeni gostiteljevo strukturo DNK. Ta material, ki povzroča zasvojenost, bi ustvaril "potrošniške zasvojence" in s tem tej multinacionalni korporaciji zagotovil popolno prevlado na tržišču. Z drugimi besedami, če bi šlo za tovarno osvežilnih pijač, bi potrošnik postal zasvojen s prav to blagovno znamko in nobeno drugo. Ameriška vlada si je raziskave prisvojila, potem ko je sprevidela potencial za razvoj novega orožja, s katerim bi lahko neopazno preventivno napadla določene genske rasne tipe in jih po želji iztrebila (geneocid).
www.stopbiopeep.com

James L. Acord (ZDA)
James Acord kipari že vse svoje življenje in je najbolj znan po spajanju svojih idej in podob z medijem, v katerem dela. V iskanju trdnosti in trajnosti v zunanjih urbanih okoljih se je v sedemdesetih letih preselil v ameriški center granita v Vermontu. Granit je med tradicionalnimi kiparskimi materiali najbolj radioaktiven in je zaradi svoje trpežnosti priporočljiv za izdelovanje svarilnih označb, ki jih potrebuje hanfordski jedrski rezervat ameriškega ministrstva za energetiko. Acord živi v njegovi domači državi Washington, s katerim se po trajnosti kontaminacije lahko kosa samo Černobil. Leta 1989 se je preselil v hanfordski jedrski rezervat, začel obiskovati predavanja iz jedrske znanosti in inženiringa ter se skušal seznaniti s postopki obdelave materialov, ki jih uporabljajo v jedrski industriji: nerjaveče jeklo 316, titan, cirkonij itd. Med študijem je spoznal, da je jedrska doba človeštvu prinesla spodobnost transmutacije, o kateri sanja že stoletja.
Pretvorba ene kemične prvine v drugo je v osnovi kiparski postopek. Pokazalo se je, da je zelo težko priti do jedrskih reaktorjev za umetniške namene. James Acord je bil med leti 1998 in 1999 rezidenčni umetnik na oddelku za fiziko na Imperial College. Zdaj brez uradnega dovoljenja dela v svoji domači državi Washington.

Hanover Monument: http://www.tcfn.org/timecapsule/html/james_l._acord.html
Hanford Project: http://www.kimstringfellow.com/hanford/hanintro.html

Predavanje: Atomska doba - doba obetov in nevarnosti
Pradavne sanje o spreminjanju snovi na elementarni ravni so se izpolnile šele v preteklem stoletju. Večji del tega obdobja so to znanje in njegove posledice namenoma skrivali pred družbo. Vstop človeštva v atomsko dobo je poln obetov in nevarnosti. Vlade so te nevarnosti prikrivale tako svojim državljanom kot sosedam. Tajile so nevarnosti, ki niso tako očitne kot jedrsko orožje in slabo načrtovane jedrske elektrarne. Gospodarska, okoljska in družbena škoda za posamezne narode in svet je neizmerljiva in morda nepopravljiva. Delavcem v rudnikih urana, delavcem z jedrskimi snovmi, ljudem, ki so živeli v bližini predelovalnih tovarn in mest jedrskih poskusov niso povedali za poznane nevarnosti. Te nevarnosti so ostajale nevidne.
James L Acord verjame, da umetnost lahko prinese razumevanje neznanega in da lahko marsikaj vnese v splošno zavest. Po njegovem mnenju umetnost osvetli prikrito, zaradi česar lahko večji presek človeštva sodeluje v javni razpravi.

20. 6., 13.00-18.00
Mike Hentz (ZDA, Švica)
Mike Hentz, umetnik komunikacije, ki dela v različnih medijih, si je prizadeval za kulturno mreženje že tedaj, ko internet še ni bil ustaljena praksa. Kot član minus delta T je sodeloval pri Bankoškem projektu - transportiranju keltskega kamna skozi evropske in azijske države. Naposled je ta koncept kulturnega transporta uresničil s pomočjo novih avdiovizualnih medijev (Van Gogh TV/Ponton European Media Art Lab in Piazza Virtuale, ki je bila predstavljena na kasselski Documenti leta 1992, sta opravila pionirsko delo na področju interaktivne televizije). Vendar svetovna izmenjava po internetu Hentzu ni dovolj. Da ne bi zapostavljal fizične plati umetnosti, redno prireja srečanja, kakršna sta Odysseys ali Medusa Festival (Poljska), da bi skupaj pripeljal mednarodne umetnike, teoretike ...

Predavanje: Preganjavica v virtualnih medijih in izvor strahu v elektriki
V predavanju-performansu se bo Mike Hentz dotaknil preganjavice in strahu, ki ju širijo virtualni mediji. Navezal se bo na teorije Reneja Girarda - The Violence and the Holy [Nasilje in sveto], Güntherja Andersa - Die Antiquiertheit des Menschen [Zastarelost človeka] in Marshalla Bermana - All That is Solid Melts into Air [Vse, kar je trdno, se stopi v zrak].
Teza: Odkar je bila v družbo vpeljana elektrika in za njo virtualnost, se je človeštvo približalo stanju božanskega. Hkrati s tem smo danes priče dekadentnega "somraka bogov" (kolaps etičnih in moralnih vrednot) in s tem ko smo del njega, pogosto ne vemo, ali smo zdaj res božanski ali pa le cenena človeška bitja. Razcepljenost identitete nas ne varuje pred tradicionalnim strahom, ki ga imamo pred neznanim (v metafori pred bogovi in nadnaravnim). V zgodovini je imelo ŽRTVOVANJE v glavnem dve funkciji. Prva je bila, da so neznano, zato da bi bili pred njim varni, pomirili z darilom. Drugi razlog za žrtvovanje pa je bil, da so na tak način ustavili spiralo nasilja, ki ga je ustvarjalo maščevanje. To obredje se zdi preživeto, a začuda je virtualni svet (televizija, kino, tiskani mediji in video igrice) poln krvavih maščevanj in na strah in grozo marsikoga izmed nas to "preživeto obredje" v nacionalnih in mednarodnih sporih in vojnah VSE BOLJ POSTAJA RESNIčNOST.

Mladen Dolar (Slovenija)
Mladen Dolar je bil dvajset let, do leta 2002, profesor na oddelku za filozofijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani, zdaj pa dela kot raziskovalec in urednik. V slovenščini je med drugim objavil Strukturo fašističnega gospostva (1982), Hegel in objekt (s Slavojem Žižkom, 1985), Heglova fenomenologija duha (v dveh delih, 1990, 1992), O skoposti (2002) itd.; v angleščini pa: Opera's Second Death (s Slavojem Žižkom, Routledge 2002), His Master's Voice (ki bo izšel pri Versu 2004). Objavil je številne prispevke v strokovnih revijah in zbornikih in izvedel številna predavanja po ZDA, Veliki Britaniji, Nemčiji itd.

Predavanje: Moč nevidnega
Nevidna grožnja je dober opis strukture moči kot take, kajti nobena moč ne deluje zgolj na osnovi tistega, kar je vidno, otipljivo in razumljivo. Grožnja je možnost, ki ustvarja posledice, in obenem ostaja možnost; moč učinkuje brez uresničenja grožnje. "Označevalec gospodar" je prav označevalec nevidne grožnje, nevidna polovica je njegova temeljna značilnost. Študija se za trenutek pomudi pri Aristotelovi omembi zveze med možnostjo in močjo, kar je osnova za razumevanje političnega, in opisuje nekatere konvencionalne načine za obvladovanje te grožnje. Problem sodobne moči, moči, ki se poraja v novem svetovnem redu, še posebej problem novega prizorišča moči po 11. septembru, 2001, pa je ravno nasproten: kako ohraniti prevlado nevidne grožnje in z njo učinkovito razorožiti demokratične strukture, vse to pod zastavo obrambe demokracije pred nevidno grožnjo terorizma. Najbolj resnična, najbolj nevarna in najbolj otipljiva grožnja so tako dejansko posledice obrambe pred nevidno grožnjo.

21. 6., 13.00-18.00
Zoran Kanduč (Slovenija)
Raziskovalec na Inštitutu za kriminologijo, doktor pravnih znanosti, docent za kriminologijo na Univerzi v Ljubljani, avtor knjige Kriminologija (stran)poti vede o (stran)poteh, soavtor knjige Spolnost, nasilje in pravo in urednik zbornika Žrtve, viktimizacije in viktimološke perspektive.

Predavanje: Postmoderne (ali "postmaterialne") vrednote kot prikrita (in potlačena) grožnja sistemski logiki kapitalistične družbe in države
če je družbeni red učinek (ne)formalnega družbenega nadzorstva, potem se sleherna družba opira na široko razvejano mrežo različnih in zgodovinsko specifičnih groženj. Dandanes so družbe izpostavljene intenzivnemu strukturnemu nasilju kapitalističnega sistema, nadnacionalne "države kapitala" in ameriške imperialne sile, ki jo označuje tesen splet državnega terorizma in organiziranega kriminala. Hkrati s prosistemskimi grožnjami (prokapitalističnimi in promilitarističnimi) pa v družbi krožijo tudi radikalno protisistemske grožnje. Te so - navkljub naraščajoči razprostranjenosti (globaliziranosti) - še vedno v dobršni meri nevidne. Ne le zato, ker so učinkovito izrinjene iz ugledne, resne in odgovorne medijske, družboslovne in kulturne produkcije (in etabliranih kanalov politične reprezentacije), ampak tudi zato, ker pronicajo iz predrugačenih vrednotnih orientacij, katere je moč zaznati šele post festum, na osnovi delovanja, ki ga navdihujejo. Te postmoderne ali "postmaterialne" vrednote, ki jih je afirmirala povojna "kulturna revolucija", so čedalje močnejše in bolj razširjene, in to navzlic ideološki kontrarevoluciji (neoliberalni/neokonservativni paradigmi). Te nove vrednote so najhujša grožnja za kapitalistični status quo.

Aldo Milohnić (Slovenija)
Aldo Milohnić (Slovenija)
Magister sociologije kulture. Kot predavatelj se je udeležil več domačih in tujih konferenc o gledališki teoriji in kulturni politiki. Je redni sodelavec gledaliških časopisov Maska (Ljubljana), Frakcija (Zagreb) in TkH (Beograd), pri katerih je uredil več tematskih številk. Urednik dveh zbornikov: Along the Margins of Humanities (1996) in Evropski vratarji: migracijske in azilne politike v vzhodni Evropi (2001). Od leta 2001 je zaposlen kot raziskovalec in programski direktor pri Mirovnem inštitutu v Ljubljani, kjer med drugim ureja knjižno zbirko Politike. V zadnjih letih se precej posveča vprašanjem migracij, azila in človekovih pravic.

Predavanje: Denunciation Unlimited

Avtor predstavi najsodobnejše tehnologije in tehnike odkrivanja prebežnikov, ki poskušajo vstopiti v države razvitega Zahoda na nedovoljen način. Sedanje tehnike odkrivanja nedovoljenih migracij avtor sooča s primeri prebegov prek nekdanjega berlinskega zidu in s podobnimi primeri. Prav padec berlinskega zidu je simbolni mejnik med preteklimi praksami nedokumentiranega prehajanja državnih meja in tistimi, ki so značilne za današnji položaj. Prebegi in disidenti postanejo "ilegalci", tisti, ki ponujajo pomoč prebežnikom (Fluchthelfer) pa "tihotapci ljudi". Iskanje možnosti za beg iz držav "realnega socializma" so na Zahodu sprejemali s simpatijami. Prirejali so celo razstave na temo "Beg spodbuja iznajdljivost" ipd. Danes se govori samo še o tem, kako se z novimi in novimi detekcijskimi tehnikami postaviti po robu "nezakonitim migracijam", ki naj bi "ogrožale" države bogatega in razvitega Zahoda. Naloga "varnostnih programerjev" schengenske Evrope je, da naredijo "vidno" to ideološki konstruirano "nevidno grožnjo" (prebežnike skrite v avtomobilih, tovornjakih, železniških vagonih itn.). Avtor bo predstavil tudi nekaj duhovitih umetniških projektov, ki opozarjajo na razraščanje izolacionistične ideologije schengenske Evrope.

Sergej Kara-Murza (Rusija)
Sergej Kara-Murza, rojen leta 1939, je sodobni ruski družboslovec, ki že več desetletij redno objavlja tekste v številnih ruskih časopisih in revijah (Pravda, Sovetskaja Rossija, Zavtra idr.). Doktor kemijskih znanosti, ki je leta 1983 doktoriral še iz zgodovine in metodologije znanosti, se ukvarja predvsem z metodologijo znanosti in sistemsko analizo. Je avtor mnogih knjig, med njimi: Manipulacija družbene zavesti, Sovjetska civilizacija, Evrocentrizem - skrita ideologija perestrojke, Inteligenca na pogorišču Rusije, Ideologija in njena mati znanost idr.
Povezave: http://www.kara-murza.ru

Predavanje: Manipulacija zavesti - prodor globalizacije
V novi dobi sta se razšli poti dveh družbenih tipov - meščanskega (liberalnega, "demokratičnega") in tradicionalnega (skupnostnega, "tiranskega"). Prvi temelji na vzorcu trga, drugi temelji na osnovi družine. Pri prvem je najpomembnejše sredstvo gospodovanja manipulacija zavesti, pri drugem pa odkrita prisila ("tiran ne manipulira, ampak ukazuje"). Del družbe pozdravlja prehod od prisile k manipulaciji; če je že potrebno, da bi močnejši podredil šibkega svoji volji, naj to naredi s pomočjo "droge", ne "biča". Drugi menijo, da je "droga" hujša kot "bič", imenujejo jo "najbolj izostrena in nevarna oblika totalitarizma". Kara-Murza v predavanju govori o izbiri med dvema tipoma "tiranije", ne pa med demokracijo in totalitarizmom. Po njegovem je predstava, da obstoj "demokratičnih mehanizmov" zagotavlja svobodo človeku, njegova odsotnost pa jo ubija, sad naivnosti.