RAZSTAVA
Andrew
Bucksbarg (ZDA), Potrošnikotopia (2001),
spletni projekt
Andrew Bucksbarg je še ena lutka-robot, vključena
v medijsko igro, ki povezuje animacijo, avdio,
vpliv uporabnika, tekst, video in vokalizacijo.
Kot neodvisni kulturni producent Buckbarg sklada
hibridne teksture in igre občutkov, ki preučujejo
ideje futurizma, tehnologije, utopije in igre.
Magistriral je na California Institute of the
Arts in poučuje digitalno umetnost na Orange
Coast College v Kaliforniji. Je tudi izvršni
direktor organizacije za medije in umetnost
adhocArts.org.
Povezave:
http://adhocsound.org
http://adhocsound.org/consumertopia.html
Kaj se zgodi,
ko postanemo korporativni dejavniki in vse oblike
kulture postanejo blago, ki ga proizvaja ena
sama orjaška vladna korporacija? Consumertopia
melišču potrošniško-kapitalistične kulture postavlja
nasproti preprosto miško-igračo, ki s potovanjem
po zaslonu sproža kratke avdio vzorce ter govorjene/pisane
tekste.
Leon
Grodski (ZDA), Grodski je multimedijski
umetnik in producent, ki živi in dela v newyorškem
Brooklynu. Njegov mednarodno priznani in nagrajeni
video (video instalacija) Great Balls of Fire
prikazujejo na različnih razstavah po svetu
(Impakt Festival, Walker Art Center, Harvard
University ...).
Povezave: www.the-sushi-bar.com
Great Balls of
Fire, Multimedijska instalacija Leona Grodskega
Montaža in koprodukcija videa s Pearl Gluck
Igra James E. Jones
Evropski video distributer Nizozemski inštitut
za medijsko umetnost
Copyright 2002 The Sushi Bar LLC
Great Balls of
Fire raziskuje dejanja videnja. Okolje instalacije
je običajna dnevna soba, takšna, iz katere bi
lahko kdorkoli spremljal reducirano poročanje
o 11. septembru, 2001, in dneh, ki so mu sledili.
Video prepleta poulične komentarje brezdomca
in vizionarja Jamesa E. Jonesa in vizualne napore
opazovalca, ki poskuša dojeti tistih 48 ur med
napadom in po njem. Groza in humor se vrtita
v zanki. Ta tipično zgrajeni kontekst dnevne
sobe nas vabi, da znova izkusimo dejanje videnja,
osmišljanja in spominjanja tistih dni, časa,
ki je medtem minil, in širše, kateregakoli dneva
v zgodovini.
Aleksandar
Jestrović-Jamesdin (Srbija in Črna gora),
Nevidni (2003), instalacija
Aleksandar Jestrović je rojen v Zagrebu (1972).
Od l. 1989 živi v Beogradu, kjer je zaključil
študij slikarstva na Akademiji likovnih umetnosti.
Trenutno je vpisan na podiplomskem študiju na
beograjski likovni akademiji.
V času NATO-vega
bombandiranja Beograda (1999) je vojska SRJ
sestrelila lovca bombnika tipa Lockheed Martin
F-117 Nighthawk. Letalo je, zaradi predvidene
nezmožnosti njegovega registriranja na radarskih
sistemih, znano tudi pod imenom "neviden".
To je prvo letalo takšnega tipa, ki je bilo
kadarkoli sestreljeno. Instalacija Nevidni prikazuje
del sestreljenega letala in dokumentarno gradivo
o tem dogodku.
Oliver
Kunkel (Nemčija), Škatla s komarji (2003),
interaktivna instalacija
Oliver Kunkel je študent šole za medijsko umetnost
v nemškem Kölnu. Pri njegovem delu ne prednjači
noben specifičen material ali izrazno sredstvo.
Zanj je bolj zanimivo najti in izbrati material,
ki ustreza določeni zamisli. Skozi ta postopek
nastajajo dela na področju fotografije, performansa,
video umetnosti, kiparstva in računalniške umetnosti.
Povezave: http://www.raumanzug.org
V Kunklovem projektu
se soočimo s strahom, pred okužbo z virusom
HIV.
Mosquitobox je steklena posoda, polna komarjev,
ki so pili HIV pozitivno kri
darovalca. Občinstvo se lahko izpostavi morebitni
nevarnosti okužbe. Ima
možnost izbire.
Jennifer
& Kevin McCoy (ZDA), Grozljiv pregon
(2002), video instalacija
Jennifer and Kevin McCoy živita in ustvarjata
v Brooklynu. Pripravljata projekte o tem, kako
se skozi žanr in ponavljanje strukturira človeško
razmišljanje. Da bi usmerila pozornost na te
strukture, pogosto na novo preučita klasična
dela znanstvene fantastike ali televizijske
naracije in iz tistega, kar najdeta, ustvarjata
skulpture, spletno umetnost ali dogodke. V New
Yorku so njuna dela razstavljali The Metropolitan
Museum of Art, P.S.1, Postmasters Gallery, The
New Museum in Smack Mellon. Mednarodno sta svoje
projekte med drugim predstavila v ZKM, The Cornerhouse
Gallery (Manchester, VB), Van Laere Gallery
(Antwerpen, Belgija) in F.A.C.T. (Liverpool,
VB). Leta 2002 sta prejela štipendijo Creative
Capital za nova področja, leta 2001 pa sta dobila
nagrado Colbert Foundation za nove medije. članki
o njunem delu so se pojavili v Art in America,
Artforum, The Wire, dArt International, Spin
Magazine, Feed, The Independent...
Povezave: http://www.mccoyspace.com/
Video instalacija
Horror Chase temelji na eni najbolj priljubljenih
filmskih grozljivk vseh časov, Evil Dead 2 (1987)
Sama Raimija. Za ta projekt sta McCoyeva rekonstruirala
sceno iz filma Evil Dead 2 in znova posnela
prizor pregona. Prizor pregona, ki je v izvirnem
filmu razmeroma kratek, je eden najbolj napetih
vizualnih trenutkov, v katerem glavnega junaka
zasleduje nevidna zla sila, ki ga naposled obsede.
Film Horror Chase je bil posnet na Super 16
film, prenesen na digitalni medij in nato zazankan,
tako da je pregon en sam dolg, neprekinjen posnetek,
ki ustvarja neskončen, srhljiv prizor. Ta lahko
teče hitro, počasi ali nazaj, tako kakor naključno
izbere računalniški program, ki ga je razvil
Kevin McCoy.
Haruki
Nišijima (Japonska), Ostani v luči (1999),
interaktivna instalacija
Haruki Nišijima je rojen v japonskem Hamamatsuju
(1971). Leta 1998 je končal študij za magisterij
na tokijski nacionalni univerzi za umetnost
in glasbo. Od leta 2000 študira na IAMAS (Mednarodna
akademija za medijsko umetnost in znanost) na
Japonskem. Njegov projekt Remain in Light je
bil leta 2001 nominiran za nagrado Ars Electronica
za interaktivno umetnost.
Povezave: http://www.fundacion.telefonica.com/at/vida/paginas/v4/eharuki.html
Remain in Light
je vizualna reprezentacija analognih zvočnih
valov, ujetih z "elektronsko opremo za
zbiranje insektov". Mreža deluje kot antena
za lovljenje in zbiranje podatkov z radijskih
valov. Potem ko so "elektronski insekti"
odkriti in "nabrani" v njihovem "naravnem
okolju", so analogni podatki konvertirani
in vizualno predstavljeni v interaktivnem okolju.
Vsak "elektronski insekt" je predstavljen
z drugačno barvo; vsaka barva pomeni eno frekvenco.
Na ta način obiskovalec ustvarja barvni zemljevid
analognih zvokov, ki jih je "nabral"
v okolju.
Helene
von Oldenburg & Ellen Nonnenmacher
(Nemčija), Mali virus (2003), interaktivna instalacija
Helene von Oldenburg živi v Rastedu in Hamburgu
v Nemčiji. Ima doktorat iz agronomije in diplomo
iz vizualnih umetnosti. Pri svojem delu (predavanja,
nastopi, instalacije) predvsem raziskuje videze
in učinke, ki jih digitalni mediji vsiljujejo
percepciji, družbi in prihodnosti.
Ellen Nonnenmacher se je rodila v nemškem Tübingenu
(1964). Ima diplomo s hamburške umetnostne akademije.
Je ustanovna članica več umetniških iniciativ,
med drugim: Ženske in tehnologija (1992), Old
Boys Network (prva kiberfeministična mreža;
1997), mikro e.V. (organizacija, ki podpira
medijsko kulturo; 1998).
Mali virus je
strateška igra za dva do šest igralcev. Izhaja
iz narave in življenja virusov na splošno. Igra
deluje kot simulacija resničnosti. Med igro
se razkrivajo skrivni mehanizmi in nameni gospodarstva,
vojske, politike, medicine in znanosti. Igra
zrcali realnost sodobnega dela z virusi; kaže
novi virus od njegovega računalniškega oblikovanja
prek razvojne in preizkusne stopnje v laboratoriju
do življenja na prostosti. Cilj igre je povečati
virusno populacijo in doseči razsežnosti "Epidemije".
Povezave:
http://www.thealit.de
Frauen.Kultur.Labor
http://www.mars-patent.org
projekt Helene von Oldenburg in Claudie Reiche
(Art on Mars).
http://www.thing.de/Capital
projekt Ellene Nonnenmacher
http://www.oldenburg.de/edith-russ-haus/english/cyberfem_.html
Cyberfem Spirit - Spirit Of Data
http://www.oldenburg.de/edith-russ-haus/english/ufo.html
UFO - Strategies
Sergej
Provorov & Galina Miznikova (Rusija),
Interaktivna avdio instalacija za kabel, roko
in fleš
Umetnika iz ruskega Nižniji Novgoroda (nekdaj
Gorki) ustvarjata na različnih področjih sodobne
umetnosti, tudi na tistih, ki uporabljajo najsodobnejšo
tehnologijo. V letih 1993-1996 sta bila Galina
in Sergej avtorja in režiserja eksperimentalnega
programa na televiziji Nižnijega Novgoroda,
ki je raziskoval "idejo neverbalne informacije".
Od takrat sta ustvarila več kot 18 eksperimentalnih
video filmov, tudi nekaj mednarodnih koprodukcijskih
projektov. Filmi so bili prikazani na različnih
mednarodnih filmskih in video festivalih, med
drugim na festivalih Viper (Švica), Transmedialle
(Nemčija) in FCCM (Kanada). Več njunih del je
shranjenih v video banki v Chicagu (ZDA), v
Basis Wien (Dunaj, Avstrija) in Media Collection
(Moskva, Rusija). Delo "Štiri kompozicije
za kabel in roko" je vključeno tudi na
mednarodno CD-antologijo zvočne poezije.
Instalacija Provorova
in Miznikove izkorišča svetlobo (fleš) in zvok
(elektronski klik) v njuni najbolj impresivni
obliki, ki izvira iz neposrednega stika med
nizkonapetostnim kablom in roko. V nasprotju
z resnično situacijo, ko tega procesa ni vedno
mogoče nadzirati, je ta instalacija umetno ustvarjena
situacija in zato zlahka obvladljiva. Ko se
dotaknemo kabla, začutimo šibak električni sunek,
ki je nekakšna alternativa luči in zvoku, ki
je ne zaznavamo v polni meri. Ta maketa razkriva
bistvo mehanizma "prikrite grožnje".
Ljudje se spustijo v "nevarno" interaktivno
igro; ustvarjajo svojo lastno elektronsko glasbo,
svetlobne učinke in se napolnijo z elektriko.
čas bo pokazal posledice te igre.
Kathrin
Pohlmann (Nemčija), Voajer (2002), video
instalacija (11:30 / loop)
Kathrin Pohlmann je rojena v Leipzigu, Nemčija
(1978). Od leta 1999 je študentka fotografije
na likovni akademiji (HGB) v Leipzigu.
The Voyeur obravnava
tabuje in strahove o seksualnosti, pornografiji
in intimnosti. Kathrin Pohlmann je posnela člane
svoje družine medtem ko so gledali porno film.
Vnaprej jim je razložila, da jih bo med gledanjem
televizije snemala, ni pa jim zaupala, kaj bodo
gledali na TV monitorju ...
Rene
Rusjan, (Slovenija), Nevidna grožnja:
dom (2003), interaktivna instalacija
18. 6.-23. 6., 18.00-21.00, Dvorakova 8, stanovanje:
Kukovec
Rene Rusjan je
rojena v Ljubljani (1962). Diplomirala je na
kiparskem oddelku ALU Univerze v Ljubljani.
Živi in dela v Ljubljani kot samostojna umetnica,
in predavateljica na Šoli uporabnih umetnosti
Famul Stuart, ki jo je tudi soustanovila.
Povezave:
http://www.ljudmila.org/scca/ip/rene/rp.htm
http://www.ljudmila.org/scca/ip/rene/3r-threat.html
Za večino ljudi
je dom najvarnejši kotiček na svetu. Toda v
resnici je lahko dom žarišče nevidnih groženj
vseh vrst. Prizorišče malega stanovanja, opremljenega
z vsemi drobnimi stvarmi, ki jih v takem prostoru
ne moremo pogrešati. Dom, ljubi dom. Toda bližnji
pogled obiskovalcu razkrije podatke o širokem
spektru nevidnih groženj, ki so v nekem domu
lahko prisotne.
Nataša
& Katja Skušek (Slovenija), Boš ti
že vidla ... (2003) video instalacija (4:23
/ loop)
Nataša Skušek (1967) je diplomirala iz kiparstva
na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani.
L. 2001 se je nekaj mesecev izpopolnjevala na
likovni akademiji v Trondheimu, Norveška. Trenutno
je podiplomska študentka na ALU v Ljubljani,
smer kiparstvo.
Katja Skušek (1977) je študentka grafike na
Naravoslovno tehniški fakulteti v Ljubljani.
Avtorici ironično
interpretirata "nevidno grožnjo" skozi
parafraziranje groženj, ki sta jih pogosto deležni
doma, na delovnem mestu, v šoli ...
Tina
Smrekar (Slovenija), Nadzorovani? (2003),
video instalacija
Tina Smrekar je diplomantka industrijskega oblikovanja
na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani.
Eno leto se je študijsko izpopolnjevala na University
of Arts and Design v Helsinkih. Trenutno je
vpisana na podiplomski študij fotografije na
likovni akademiji (HGB) v Leipzigu.
Video prikazuje
politiko "nadzora v imenu varnosti"
v dveh mestih - Leipzigu in Londonu. Avtorica
prepleta statistične podatke z intervjuji ljudi,
v katerih ljudje govorijo o svojih občutkih,
strahovih, ...vezanih na dejstvo, da smo izpostavljeni
nenehnemu nadzoru, kateremu tudi gledalec ne
uide.
